Z novim letom 2024 smo hkrati stopili v leto dr. Bogomirja Magajne, saj bi zdravnik, pisatelj in urednik, po katerem je poimenovana naša šola, 13. januarja praznoval svoj 120. rojstni dan. Ravnateljica Damijana Gustinčič je ob bližajočem se jubileju izpostavila sporočila, ki jih je pisatelj v svojih delih najbolj osvetljeval – to so sočutje, prijaznost, tovarištvo in dobrosrčnost. V duhu teh vrednot smo v Divači, Vremah in Senožečah že januarja slikali, risali, lepili, okraševali, pripravili razstave, deklamirali, brali… in na pisateljev rojstni dan tudi jedli bonbone.

Zaradi častitljive obletnice je bilo tako rekoč samoumevno, da bo tudi dan šole potekal v znamenju dr. Magajne. Zamisel, da bi pisateljevo najbrž najbolj znano delo, zgodbo o dobrodušnem velikanu Brkonji Čeljustniku, v smislu tiska ponovno ugledalo luč sveta, je cvetela že predtem. Najprej smo bili pred leti na občinskem prazniku priča uprizoritvi pravljice v obliki kamišibaja izpod umetniških rok učiteljice Vesne Marion; ilustracije, ki so krasile upodobitev, pa so bile kot naročene, da bi zgodbo nekoč prelevili še v slikanico. Misel je zorela, se razvijala in naposled je knjiga ravno ob pravem času doživela natis. Besedilo zanjo je prispevala Irena Cerar, ki je pripoved priredila za svoje delo Pravljične poti Slovenije, grafično pa jo je uredila Jana Pečečnik.

Istočasno je vzporedno nastajalo še eno umetniško delo. Učiteljica Tanja Trebec Benedejčič si je že pred leti zamislila, da bi zgodbo o brkatem orjaku preobrazila še na besedni ravni in ga preoblikovala v dramsko besedilo, ki bi ga nato uprizorili v sodelovanju z Občino Divača, plesalkami Društva ljubiteljev baletne umetnosti Divača s koreografinjo Niko Lipolt, nekoč učenko šole, divaškim pihalnim orkestrom pod taktirko dirigenta Mitja Tavčarja ter člani Turističnega kulturnega športnega društva Urbanščica. Prvič so se sestali že pred epidemijo, ko je dramatizacija dobivala svojo prvo podobo, projektu pa se je kmalu pridružil tudi skladatelj Rok Nemanič, prav tako nekdanji učenec šole, ki je pravljično predstavo tudi pravljično uglasbil. Ko je v začetku šolskega leta ideja dobila zeleno luč, je dramaturško zasnovo strokovno pregledal dramski igralec Romeo Grebenšek in priprave na uprizoritev so lahko stekle s polno paro. Projekt je pritegnil mnoge učence, starše in učitelje šole, ki so pri ustvarjanju scene in kostumov pridno zavihali rokave. Posebna hvala gre tudi Barbari Majcen, Martini Marušič Kos, Barbari Skalec Volk, Timei Gal, Janji Černe, fotografu Borutu Lozeju in Adi Škamperle, avtorici besedil uvodne in zaključne pesmi predstave.

Priprave so dosegle višek v nedeljo, 24. marca 2024, v Dvorani Rudolfa Cvetka v Senožečah, in to kar z dvema zaporednima uprizoritvama igre. V vlogi Brkonje Čeljustnika se je predstavil Miran Furlan, v vlogah žalujočih staršev Anja Abram in Miha Pipan, Jerneja Škrlj in Dominik Kobal pa sta postala Darka in Branko. Strašnega zmaja Triglava so na noge spravili Drago Županc, David Hreščak in Miha Pipan. V vlogi škratkov so zaplesale Iza Volk, Ajda Kos, Liana Margon in Hana Mahnič, kot vile so nas začarale balerine Urška Mateta, Sara Uršič in Alisha Žerjal, v vlogi navihanih deklic in vil pa smo občudovali Evito Devetak, Nino Adam in Ivano Premrl. V bahavega raka Dolgokraka se je prelevila odlična Zarja Gec, v prizorih na vasi so nastopili Nataša Adam, Lidija Uršič, Vida in Eda Štalc, Lara Guštin, Nace Županc in Samuel Hrobat Virloget, opite goste na svatbi pa so zaigrali Ada Škamperle, David Hreščak in Drago Županc.

Slavljenec je nekoč dejal: “Če človek odpre le enemu človeku vrata, ki vodijo v kraj velikega veselja, ni njegovo življenje nepomembno. Kajti oni drugi človek bo poklical druge ljudi za seboj.” Tako smo za zaveso tudi mi stopili naravnost na veselico ob poročnem slavju, zatem z velikanom žalovali za čudovitimi brki, nato pa še z mamo za ugrabljeno Darko, se z Brankom podali na nevarno potovanje v jamsko podzemlje k zmaju Triglavu, raku Dolgokraku, vilam in škratom… ter na koncu navdušeno zaploskali čudoviti predstavi in vsem, ki so pri uprizoritvi sodelovali na kakršenkoli način.

Fotografije predstave: Andrej Petrovič