Skoči na glavno vsebino
Čeljustniki ponovili lanski uspeh

Čeljustniki ponovili lanski uspeh

Za šolsko ekipo First Lego League je že šesta sezona. V letošnji sezoni se je šolska ekipa Čeljustniki spopadla s problemom kako navdušiti vrstnike za plezanje (hobi) s pomočjo tehnologije in umetnosti. V januarju smo se udeležili kvalifikacij, ki so potekla v Kanalu ob Soči in se uvrstili na državno tekmovanje, kar je pomenilo dodatno motivacijo, da se je ekipa, ki jo sestavljajo Andrej Starc, Aljaž Adam, Jaka Iskra, Ian Ovid Juh, Zarja Gec, Ivan Nedoh Bolha, Rene Štumpfelj, Rok Starc in Nik Kodrič  ponovno zakopala v delo in poizkusila čim bolje dodelati delo robota na polju in projektno nalogo.

Tekmovanje First Lego League je svetovno tekmovanje v katerem po vsem svetu tekmuje na desettisoče ekip. Za Slovenijo ga že od vsega začetka organizira organizator in izvajalec programa in dogodkov FIRST LEGO Liga v Sloveniji, Zavod Super Glavce.

Tokratni finale je potekal v osnovni šoli v Puconcih v Prekmurju.  Polna športna dvorana mladih raziskovalcev in robotikov, njihovih mentorjev in staršev je preživela zanimiv in zabaven dan v Zeleni dvorani. Zopet je bilo bučno in tekmovalno vzdušje, kjer je trideset finalnih ekip upalo na čimboljšo uvrstitev in  kjer je bilo moč videti mnogotero ustvarjalnost osnovnošolcev iz Slovenije in Balkana, kajti obenem pa je poleg slovenskega finala potekalo še finale regije Adria. Poleg slovenskih ekip so v tem finalu tekmovali tudi finalisti  iz Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Črne gore.  Dogodek je potekal v veselem, bučnem in tekmovalnem vzdušju.

Na tokratnem tekmovanju je ekipa divaških Čeljustnikov prvič osvojila tudi pokal in sicer pokal, ki se imenuje FLL Stars ali po slovensko FLL Face. Pokal se podeljuje  ekipi, katere znanje, delo in dosežki so navdušili ocenjevalce, a so se ji za las izmuznile vse nagrade. Ekipa se tudi zabava in si želi ter skrbi, da se zabavajo tudi drugi.

V skupnem seštevku pa je ekipa dosegala 10. mesto, med približno 130 sodelujočimi ekipami iz Balkana in Slovenije. Deseto mesto pomeni ponovitev lanskega uspeha.

Slike s prireditve najdete na tej povezavi.

Mentorja: Iztok Felicjan, Emil Velikanje

Brkonja Čeljustnik – 120. obletnica rojstva dr. Bogomirja Magajne

Brkonja Čeljustnik – 120. obletnica rojstva dr. Bogomirja Magajne

Ob 120. obletnici rojstva dr. Bogomirja Magajne, po katerem se imenuje naša šola, prirejamo predstavo z naslovom Brkonja Čeljustnik. Gre za pravljico, avtorsko delo našega pisatelja, ki jo bomo uprizorili ob dnevu šole.

Zakaj ne gre zamuditi te edinstvene priložnosti? Združili bomo moč igre, glasbe in plesa ter vas popeljali v svet podzemnih bitij, kjer živi velikan z dolgimi brki, Brkonja Čeljustnik.

Domačin Rok Nemanič je posebej za to priložnost napisal glasbo, ki jo bo premierno izvedel Pihalni orkester Divača. Ob njej bodo zaplesale baletke DLBU Divača.

Ogled bo možen v dveh ponovitvah, in sicer ob 17.00 za učence, učitelje in delavce OŠ Divača, ob 19.30 pa za občane in ostale obiskovalce.

Nastopajo:

  • učenci in učitelji OŠ Divača,
  • Dlbu Divaca,
  • Pihalni orkester Divača in
  • TKŠD Urbanščica.

Izvedbo predstave omogoča Občina Divača.

Vljudno vabljeni!

Prireditev v znamenju rožic

Prireditev v znamenju rožic

»Lepa si, ko te jutro prebudi. Lepa, ko utrujena zaspiš. Lepa, ko se nasmejiš in ko oči napolnijo ti solze« so verzi, ki opevajo lepoto, notranjo moč in vsestranskost vsake ženske. V njih se je zagotovo našla prav vsaka izmed obiskovalk šolske prireditve ob dnevu žena, ki se je odvijala v četrtek, 7. marca 2024, v večnamenskem prostoru OŠ Divača. Ta je bil odet v prelepo sceno, barvite tulipane, ki so kar klicali po pomladi in praznovanju medsebojnih odnosov.

Uvodoma so se nam s pesmico Kaj naj mamici podarim predstavili prvošolci. Sledil je nastop šolskih mažoretk, otroškega in mladinskega pevskega zbora, manjkale pa niso niti lepe besede, ki so nam jih skozi deklamacije poklonile šestošolke. Za dozo smeha so poskrbeli učenci 4. in 5. razreda, ki obiskujejo dramski krožek. Predstavili so se nam z igro Utrip iz današnje družine, ki je avtorsko delo mentorice Lidije Uršič, ter z dvogovorom o pojmu svoboda iz knjige Smetiščni muc, pisateljice Svetlane Makarovič. Ker pa je dan žena mednarodni praznik, smo imeli s strani učencev pouka italijanščine in nemščine tudi možnost slišati, kako nežna beseda zazveni v tujem jeziku. Za glasbeno popestritev je poskrbela še učenka Mihela Grižon, ki je zaigrala na klavir.

Večeru smo pomahali v slovo s skupno točko. Učiteljica Jerneja Škrlj je v družbi otroškega in mladinskega pevskega zbora zapela skladbo Nine Pušlar, ki nosi naslov Lepa si. Tako smo se skupaj poklonili vsem mamicam in ostalim obiskovalkam. Na bobne je zaigral učenec Nace Županc, na saksofon učenka Ivana Grižon, na kitaro pa Rok Sila.

Iskrene čestitke mentorjem in učencem za uspešno izpeljano prireditev!

J. Š.

Izseljenstvo v naših krajih skozi čas

Izseljenstvo v naših krajih skozi čas

V petek, 8. 3. 2024, je v Parku Škocjanske jame, v prostorih Promocijsko kongresnega centra Pr Nanetovh,  potekala sklepna predstavitev raziskovalnega dela »Izseljenstvo v naših krajih skozi čas«. Raziskovalno nalogo so, poleg drugih šol Mreže šol Parka Škocjanske jame, predstavili tudi učenci  podružnične šole Vreme. 

Učenci so  izvedli intervju z domačinko iz Vremskega Britofa Judito Magajna, rojeno Dekleva, leta 1933. Gospa Judita je povedala, da so se v Vremskem Britofu že pred 1. svetovno vojno ljudje izseljevali. Tudi sorodnik njenega očeta je takrat odšel na Madžarsko. Pred 1. in 2. svetovno vojno je bilo v Vremskem Britofu in drugih vaseh veliko otrok. Večina družin je imela 4 do 6 otrok ali celo več. Redke so bile družine z dvema otrokoma. Doma je bilo prostora le za enega, ki je prevzel domačijo. Drugi so šli s trebuhom za kruhom v tujino. Naslednji val izseljenstva je bil takoj po 2. svetovni vojni. Naše področje je bilo namreč odrezano od matičnega mesta Trst, ki je mnogim ljudem dajalo službo in prostor, kjer so prodajali svoje pridelke. Tudi štirje bratje Juditinega moža so odšli v Kanado, saj tukaj ni bilo dela. Večinoma so delali v gozdu ali na železnici. Opravljali so težaška dela. Domači kraj so prvič po odhodu obiskali po letu 1963. Na obisk so prihajali zelo redko.

Tudi v Vremskem Britofu imamo priseljence. Prihajajo iz Italije, saj je tukaj življenje cenejše. V vas se je iz Kopra priselila tudi romunska družina. Nekateri priseljenci so se naučili slovenskega jezika, nekateri pa ne.

Kot gost se je predstavil tudi doktor zgodovine dr. Miha Zobec, ki je orisal izseljenstvo Slovencev skozi čas.

Na spletnem naslovu: https://www.hisa-odlicnosti-bok.si/slo/ni-jim-bilo-z-rozicami-postlano si lahko preberete, kaj vse so učenci različnih šol zbrskali, dokumentirali, ustvarili, spoznali in predstavili na omenjenem sklepnem dogodku.

V kletnih prostorih Promocijsko kongresnega centra Pr Nanetovh so razstavljeni izdelki in likovna dela učencev, pisma izseljencev in drugi predmeti.

Vabljeni na ogled razstave.

Dostopnost