Skoči na glavno vsebino
Izlet v Biosferno območje Julijske Alpe

Izlet v Biosferno območje Julijske Alpe

Ali ste vedeli, da je Bohinjsko jezero največje naravno jezero v Sloveniji? Je tudi izrazito pretočno, saj se voda v jezeru zamenja trikrat na leto, voda v Blejskem jezeru pa se zamenja le enkrat na tri leta.

To so učenci izvedeli v torek, 14. 5. 2024, na poučnem izletu v Biosferno območje Julijske Alpe. Na pot so se odpravili zgodaj zjutraj. Najprej jih je pot vodila do Knežaka, kjer je v avtobus vstopila skupina učencev iz Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak. Sledila je vožnja do Bleda. V Infocentru Triglavska roža Bled so prisluhnili predstavitvi parka, ogledali so si krajši film. Sledil je ogled stalne razstave »Raj pod Triglavom«, kjer so opazovali biotsko raznovrstnost na območju parka. Čas je bil tudi za nakup spominka. Po obisku Infocentra so se peljali do Bohinjskega jezera. Med vožnjo so napeto poslušali legendo o velikem belem kozlu z zlatimi rogovi – Zlatorogu. Na spletnem naslovu si lahko preberete pripovedko in izveste, kako je zrasla triglavska roža: https://www.slovenskealpe.si/slovenske-alpe/legenda-o-zlatorogu/

Učenci in učitelji so kljub dežju uživali in izvedeli marsikaj novega.

Zahvaljujemo se  ekipi Biosfernega območja Julijske Alpe in Parku Škocjanske jame, ker so nam omogočili ogled čudovitega kotička naše lepe Slovenije.

Nastop učenk PŠ Vreme na spominski slovesnosti na Kozjanah

Nastop učenk PŠ Vreme na spominski slovesnosti na Kozjanah

Občina Divača je v soboto, 18. 5. 2024, obeležila spominski dan na leto 1943, ko je bila požgana brkinska vasica Kozjane. Skupaj z Združenjem borcev za vrednote NOB Sežana in OO Združenja borcev za vrednote NOB Divača so organizirali slovesnost, ki jo je spremljala množica obiskovalcev. Na prireditvi so nastopile tudi učenke podružnične šole Vreme pod mentorstvom Katje Kovačič in Marina Fabčiča. Kulturni program so obogatile s petje in recitacijo.

 

Izšla je Vremščica

Izšla je Vremščica

V letošnji Vremščici smo se odločili raziskati moč besed. Učenci so razmišljali o reku »lepa beseda lepo mesto najde«, iskali besede, ki v nas vzbujajo prijetne občutke, pa tudi tiste, ki nam lahko povzročijo nelagodje. S svojimi literarnimi in likovnimi prispevki nas vabijo, da se ustavimo in premislimo, kakšno moč imajo besede v našem vsakdanjem življenju. Učenci so raziskovali tudi zgodovinsko močne besede, ki so še po 2000 letih in več aktualne. Nekaj svojih težav z besednim nasiljem so zaupali šolski svetovalni delavki, slovenska plavalna zvezda Sara Isaković pa je v pogovoru s šestošolci spregovorila, zakaj je pomembno, da mislimo kot zmagovalci.

Vremščica prinaša tudi nagradni križanki. Vabimo vas, da ju rešite in oddate v škatlo v knjižnici. Konec maja bomo izžrebali praktične nagrade.

SPOMINSKI DAN, SENOŽEČE, 13. MAJ  dan smrti Danila Zelena (9. avgust 1907–13. maj 1941)

SPOMINSKI DAN, SENOŽEČE, 13. MAJ dan smrti Danila Zelena (9. avgust 1907–13. maj 1941)

Danes je v Senožečah potekala počastitev pomembnega zgodovinskega pomnika, smrti Danila Zelena, našega rojaka, sokrajana, junaka, ki je vse življenje aktivno branil in se boril za identiteto našega naroda ter tako postal simbol hrabrosti, odločnosti in predanosti boju za svobodo. Današnji dan je bil leta 1941 bridek, mrk in okruten, saj je tega dne pred 83 leti ugasnilo mlado življenje ene osrednjih osebnosti v boju Primorcev za osvoboditev. In ker je spomin na današnji dan in na to, kar je za nas predstavljal, potrebno ohranjati v srcih in zavesti ter prenašati na naslednje rodove – v opomin in v čast vrednotam, za katere je Danilo hrabro dal svoje življenje, je bilo še kako na mestu, da so organizatorji Društvo Tigr, OE kras – Brkini, povabili našo ravnateljico Damijano Gustinčič, da zbrane nagovori v vlogi slavnostne govornice.

V svojem govoru je poudarila:

»Danilo Zelen se je rodil v izredno narodnozavedni družini, ki mu je že v otroštvu vcepila ljubezen do domovine in vero v boj za pravico. Njegova odločnost in srčnost sta ga že zgodaj vodili, da se je pridružil in se popolnoma posvetil boju proti fašizmu, ki je v tistem času ogrožal našo svobodo in identiteto. S svojimi organizacijskimi sposobnostmi, naprednimi idejami, neustrašnostjo in srčnostjo je postal simbol poguma in požrtvovalnosti, ki je dajal upanje mnogim, ki so se znašli pod jarmom fašističnega nasilja.

Poleg svojega aktivnega boja proti fašizmu – snovanje sabotažnih akcij, tiskanje protifašističih listov Svoboda in Ljudska fronta, celo priprava atentata na Benita Mussolinija – je bil Danilo Zelen tudi človek, ki je cenil umetnost in se družil z mnogimi ustvarjalci svojega časa. Njegova povezanost z umetniško sfero je bila izraz njegovega širšega duha in razumevanja pomena kulture v boju za svobodo. V tem krogu ga je spoznal tudi Bogomir Magajna, ki je Danilovo narodnoosvobodilno delo visoko cenil in ga pomembno osvetljeval.

Dušan je bilo partizansko ime, pod katerim je Danilo deloval med drugo svetovno vojno in s katerim je zaradi svojih izrednih organizacijskih sposobnosti postal rdeča nit, žila revolucionarnega TIGRa. Njegova hrabrost in odločnost sta bili gonilna sila v tem boju, ki je zahteval mnoga življenja, a naposled prinesel tudi težko pričakovano svobodo in dostojanstvo.

Na usodni 13. maj leta 1941 je umrl pod neusmiljenimi streli sovražnika in izdajalcev, star le 34 let, a njegova zapuščina in spomin živita naprej tudi v nas. Vrednote, za katere je živel, odnos do jezika, kulture, umetnosti, narodne zavednosti, svobode – ohranjamo tudi na naši šoli skozi vzgojo in izobraževanje, med drugim tudi s sodelovanjem na komemoraciji v spomin padlim borcem NOB, proslavah ob 8. marcu v sodelovanju z društvom Dobrnič, spominskem dnevu v Dolenji vasi in na drugih prireditvah, ki poučujejo o zgodovinski poti slovenskega naroda do naše samostojne države. Vrednotam TIGR-a in NOB se poklanja tudi samo ime kulturnega društva Pepca Čehovin Tatjana, ki nosi ime po partizanski učiteljici in s katerim prav tako uspešno sodelujemo. Vsi smo zavezani negovanju spomina na prelomne trenutke v boju za slovenski narod in domovino, da se tako pomembne vrednote s prihajajočimi generacijami, ki so vedno bolj oddaljene od grozot okupatorja, ne izgubijo in nikakor ne zbledijo.

Danes, ob obletnici njegove nasilne smrti, se Danila Zelena – Dušana spominjamo s spoštovanjem in hvaležnostjo. Njegova življenjska zgodba nas opominja, da se je vredno boriti za tisto, kar je prav, in da se moramo vedno zoperstaviti nasilju in nepravičnosti, ne glede na ceno, ki jo moramo plačati.

Naj njegova pogumna duša počiva v miru, njegova dediščina pa naj nas vedno navdihuje k boju »za slovensko besedo, za svobodo, resnico, pravico, za boljši jutri, za novo družbo,« in navsezadnje, za človečnost.«

 

Tako lepo posredovanim mislim so svoj prispevek pridali še učenci dramskega krožka podružnične šole Senožeče pod mentorstvom učiteljice Nataše Adam ter flavtistki Nina Adam in Karin Može Pavlin z mentorico Ivano Perosa iz GŠ Sežana.

Pravljična urica v Škocjanskih jamah

Pravljična urica v Škocjanskih jamah

Na naši šoli smo tudi v letošnjem šolskem letu sodelovali ob dnevu žena v okviru Mreže šol Parka Škocjanske jame. Letošnji namen raziskave je bil raziskati izseljenstvo v naših krajih skozi čas. Prvošolci so s pisanimi barvami in otroško domišljijo  naslikali svoje poglede na izseljenstvo.

Za sodelovanje so bili v četrtek, 9. maja,  nagrajeni z obiskom Škocjanskih jam.

Na sprejemnem centru parka sta nas pozdravili gospa Darja Kranjc in gospa Vesna Hrovatin.

Gospa Vesna je najmlajše popeljala v pravljični svet velikanov, ki so živeli v Vremski dolini, kjer so kosili travo in kuhali polento in golaž. V jami pa so prisluhnili pravljici o treh bratih, ki so za božič nosili zimske jagode v grad in na poti srečali babo Ančko.

Prvošolci so v jami poleg kapnikov slišali tiho šumenje in gromko bučanje reke v globinah. Po naporni, a prijetni hoji nas je čakalo dvigalo. »Dvigalo, alo, alo!« so zaklicali otroci. Dvigalo se je premaknilo in odpeljalo otroke in starše na pogostitev s krofi in jabolčnim sokom.

Vsak od najmlajših sodelujočih je prejel posebno priznanje za sodelovanje.
PŠJ, Darja in Vesna, hvala za nepozaben dan!

 

 

Ohranjanje kulturne dediščine s pletenjem košar

Ohranjanje kulturne dediščine s pletenjem košar

V petek, 10. 5. 2024, smo na podružnici Vreme izvedli tehniški dan in uspešno spletli vsak svojo košaro iz beke oz. vrbja. Delo so usmerjali gostje iz Zavoda za kulturno in sonaravno delovanje Dobra pot.

Po uvodni predstavitvi o materialih, ki so jih pletarji uporabljali nekoč in tudi še danes ter načinu priprave le teh, so se učenci lotili pletenja.

Podstavki z opornimi količki so bili že vnaprej pripravljeni. Po navodilih so učenci najprej pletli s tremi šibami, nato še z dvema. Poleg vrbovih šib so pri pletenju uporabili še šibe iz trsja in bambusa.

Mlajši učenci so povabili k tej izkušnji tudi svoje starše in stare starše. Medgeneracijsko srečanje je bilo prijetno.

Izvajalci delavnice Dobra pot vabijo k ogledu njihove spletne strani s prikazom še drugih pletarskih delavnic. Zahvaljujemo se za novo znanje, ki otroke ozavešča tudi o pomenu ohranjanja kulturne dediščine.

»Kaširanje«* z odsluženimi oblačili

»Kaširanje«* z odsluženimi oblačili

Na podružnični šoli Vreme, smo v sklopu projekta Ekošole »Ne zavrzi oblek, ohrani planet!«, kaširali posodice različnih oblik, velikosti – iz koščkov blaga odsluženih oblačil, ki smo jih zbirali skozi celotno šolsko leto.

Pri sami izdelavi posodic nam je pomagala naša psihologinja ter hkrati mamica dveh drugošolcev Barbara Skalec Volk.

Učenci so zelo uživali v izdelavi posodic, še posebej, ko so lahko namočili, potopili celotno dlan v lepilo Mekol, ki nam ga je za namen kaširanja donirala tovarna lepil, Mitol iz Sežane. Iskrena HVALA!

»MITOL proizvaja široko paleto lepil na osnovi PVAC, EVA, akrilnih in poliuretanskih (PU) disperzij, ki so na trgu prepoznavna po blagovni znamki MEKOL. To so lepila na vodni osnovi, ki ne vsebujejo topil, so negorljiva in zagotavljajo relativno varno uporabo ter kot taka predstavljajo najboljšo izbiro tako za uporabnika kot za okolje.« (Vir: https://www.mitol.si/sl/blagovne-znamke/mekol/)

Ko so bile posodice suhe, so jih učenci še okrasili in jih nato odnesli domov, kjer služijo vsaka svojemu namenu, npr.: posodica za bonbone, sponke, ipd.

Drugošolci so eno posodico izdelali in namenili svoji razredničarki Katji Kovačič, da ji polepša delovni prostor in da bodo morda v njej, tu in tam, našli kakšen posladek J.

 

*kaširanje = lepljenje materialov na različne podlage

Timea Gal

Modne kreacije

Modne kreacije

Učenci stari 10 let imajo o odpadkih in njihovem ločevanju že veliko znanja, saj jim v šoli nudimo odlične možnosti in tudi velik vpliv na ponovno uporabo odpadnega materiala. Učence že od 1. razreda naprej seznanjamo, da se odpadke, ki jih zbiramo ločeno (papir, steklo, pločevinke, plastenke, tetrapak), lahko vrne v ponovno predelavo. Učitelji skozi likovne aktivnosti učencem ponujamo različne odpadne materiale, iz katerih ustvarjajo nove izdelke in jih uporabijo za učenje, nastopanje ali za igro. Z zbiranjem plastenk, pločevink, jogurtovih lončkov, škatel, pokrovčkov, folij,… učencem tako lahko na enostaven način približamo okoljsko problematiko. Z načrtnim zbiranjem odpadnega materiala so tako danes senožeški petošolci pri pouku gospodinjstva ustvarili odlične kreacije oblačil. Nekaj si jih lahko ogledate tu.

Ob zaključku bralne značke nas je obiskala pisateljica Majda Koren

Ob zaključku bralne značke nas je obiskala pisateljica Majda Koren

V četrtek, 25. aprila 2024, smo ob zaključku bralne značke na šoli gostili pisateljico Majdo Koren. Navdušila nas je s pripovedovanjem o svojem ustvarjalnem procesu, knjižnih junakih in življenjskih zgodbah.

V uvodu svojega obiska je delila nekaj ozadij, kako je sploh začela pisati. Kot mama treh fantov in učiteljica razrednega pouka je imela priložnost opazovati svet skozi oči otrok, kar jo je navdihnilo, da je začela ustvarjati zgodbe, ki nagovarjajo mlade bralce. Njene knjige so raznolike in polne domišljije, v njih pa se pojavljajo številni simpatični liki in humorne prigode, ki so pritegnili pozornost naših mlajših učencev.

Na nastopu za predmetno stopnjo pa se je Korenova dotaknila tudi pomembne teme, kako se soočiti z izzivi, ki jih prinaša sodobna tehnologija, še posebej s spletnimi ljubezenskimi prevarami. Učence je opozorila na pomembnost varne in odgovorne rabe interneta.

Na tem mestu še enkrat poudarimo, kako pomembno je branje za razvoj domišljije, ustvarjalnosti in znanja, zato naj nas njen obisk spodbudi k nadaljnjemu raziskovanju sveta knjig in domišljije.

Vsem učencem, ki so uspešno zaključili bralno značko, pa še enkrat čestitamo!

Alenka Tomazin