Skoči na glavno vsebino

V torek, 23. maja, smo na šoli v okviru projekta Tedni vseživljenjskega učenja 2023 izpeljali zanimiv in poučen dogodek – učenci raziskovalci so predstavili izsledke raziskovalnih nalog, ki so jih pripravili skupaj s svojimi mentorji.

Učenci raziskovalnega in vrtnarskega krožka so predstavili nalogo z naslovom Turizem v naših krajih skozi čas. Z nalogo so mladi raziskovalci sodelovali že na prireditvi ob obeležitvi 8. marca v Parku Škocjanske jame. V nalogi, pri kateri so jim pomagale mentorice Barbara Jazbec, Nela Subič, Danila Grželj in Anamarija Meglič, so predstavili razvoj turizma na Divaškem od časa med obema vojnama pa do danes. Obogatili so jo s posnetkom pričevanja o turizmu nekoč, fotografijami spominkov in raziskavo o tem, kako poletne počitnice preživljajo učenci danes.

Petošolki Zala Vidmar in Lana Žvab iz vremske šole sta pod mentorstvom Andreje Perhavec Čok in Petre Rakovec raziskovali dejavnosti in pomen Turistično-kulturno-športnega društva Urbanščica (TKŠD Urbanščica). To je že od leta 2006 dejavno na območju Vremske doline in pod okriljem Mirjam Frankovič Franetič skrbi za promocijo turizma, športne in kulturne dejavnosti, nenazadnje pa njegova dejavnost posredno vpliva tudi na povezovanje krajanov Vremske doline.

Člani turističnega dela geografskega krožka, ki deluje pod mentorstvom učiteljic Tine Počkar in Barbare Skalec Volk, so navdušili z zanimivima turističnima programoma, ki so ju predstavili že na festivalu Turizmu pomaga lastna glava in zanju prejeli srebrni priznanji. Prvi program – Vodna doživetja Senožeškega podolja je namenjen učencem 4. in 5. razreda naše šole oz. vsem, ki jih zanimajo vodni viri Senožeč in okolice ter si želijo aktivno in zdravo preživeti prosti čas v naravi. Vključuje lov na zaklad, reševanje delovnih listov, različne sprostitvene vaje, literarno-likovno delavnico in nagradni natečaj. Ob vodnih virih vas popelje vsevedna kapljica Katka, ki na vsaki postaji predstavi vodni vir in njegov pomen za okoliške prebivalce. Drugi program – Kras’n tek po kraško pa predstavlja športni dogodek, ki so ga učenci razvili iz tradicionalnega Divaškega teka. Učenci so konkretno predstavili urnik dogodka, traso, motivacijske napise ob poti, nagrade in spremljevalni program. Vključili so tudi različne lokalne ponudnike in predstavili ideje, kako bi obiskovalci tega športnega dogodka v Divači ostali še kakšen dan več.

Turističnim nalogam sta sledili dve naravoslovni, ki sta bili na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev Slovenije prav tako srebrni. Devetošolke Lara Boštjančič, Blažka Grižon in Anja Kocjančič so se pod mentorstvom učiteljic Martine Vrabec in Barbare Skalec Volk v okviru naloge Planet, v plastiko ujet ukvarjale s problematiko onesnaženosti reke Reke in njenega obrežja. Ugotovile so, da med najdenimi odpadki prevladujejo plastični odpadki. V eksperimentalnem delu so z dodatkom bioloških odpadkov (jajčne lupine, pomarančni in bananini olupki) in vlaken (celuloza, bombažna vlakna) izdelale bioplastiko in tako našle dobro alternativo tradicionalni plastiki. Izdelava bioplastike je po njihovih ugotovitvah enostavna in cenovno ugodna, biorazgradljiva in lahko pomembno prispeva k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi nekaj izdelkov, med katerimi je izstopala ogrlica iz bioplastike.

Osmošolci Maks Mesar, Andrej Starc in Jaka Iskra so pod mentorstvom učiteljice Polone Šenkinc in učitelja Tilna Miklavca ugotavljali, v kateri kapljevini so noge videti daljše oz. se bolj ali manj lomijo. V predstavitvi naloge Ali so noge lahko videti daljše? so poslušalce navdušili z ugotovitvijo, da so noge v Blejskem jezeru videti daljše kot v Jadranskem morju. Ugotovili so tudi, da na navidezno dolžino nog vplivajo koncentracija soli v kapljevini in temperatura ter gostota kapljevine. Med raziskovanjem se je učencem porodilo še nekaj zanimivih vprašanj, ki jih bodo poskusili raziskati v naslednjem šolskem letu.

Robotski herojčki – učenci 4. razreda, ki obiskujejo robotiko pri učiteljici Andreji Trobec – so se letos preizkusili v izzivu Super e, to je pot pridobivanja in uporabe energije v domačem kraju. Iz lego kock so zgradili model Divače v prihodnosti. Za vse, ki ste zamudili predstavitev: Viri energije v Divači leta 2051 bodo vetrna turbina, hidroelektrarna, ki bo delovala na podzemno vodo reke Reke, vsaka hiša pa bo imela tudi sončno elektrarno. Ljudje bodo imeli e-vozila in robotke, ki bodo zanje opravljali različna opravila (prinašali hrano, pošto, peljali ljudi na izlet ipd.). Zaradi pomoči robotkov bodo imeli ljudje več časa zase in se bodo več družili, zato bodo imeli tudi zabaviščni center s stalno postavljenim odrom.

Z energijo so se ukvarjali tudi starejši učenci dejavnosti First Lego League (FLL), ki jih vodita učitelja Emil Velikanje in Lucija Prihavec Mahorčič ter Iztok Felicjan. Poskrbeli so za inovativni način kuhanja testenin, pri čemer so upoštevali, da testenine skuha toplota, ne pa vretje. Zato so se usmerili v čim bolj učinkovito izolacijo lonca s kropom. Na robotskem polju pa so sprogramirali robota, ki je rešil vse zadane naloge v preskrbi z energijo. Pognali so vetrno in hidroelektrarno, transportirali pakete energije od postaje do postaje, sklopili električna omrežja in pognali proizvodnjo vodika.

Ravnateljica Damijana Gustinčič je čestitala mladim raziskovalcem in njihovim mentorjem ter poudarila, da dobiva raziskovalna dejavnost učencev v procesu vzgoje in izobraževanja pomembno mesto. »Učenci pri tem poglabljajo že osvojeno znanje, pridobijo pa tudi znanja s področja metodologije raziskovanja in razvijajo osebnostne lastnosti, kot so kritičnost, ustvarjalnost in vztrajnost.«

Alenka Tomazin, koordinatorica projekta Tedni vseživljenjskega učenja 2023

 

Ste že prebrali?

Čeljustniki ponovili lanski uspeh

Čeljustniki ponovili lanski uspeh

Za šolsko ekipo First Lego League je že šesta sezona. V letošnji sezoni se je šolska ekipa Čeljustniki spopadla s...

Prireditev v znamenju rožic

Prireditev v znamenju rožic

»Lepa si, ko te jutro prebudi. Lepa, ko utrujena zaspiš. Lepa, ko se nasmejiš in ko oči napolnijo ti solze« so verzi,...

Dostopnost