Telefon: +386 5 7318 800
 
 

Vojaški muzej Tabor Lokev in dolina Glinščice

V sredo, 8. 6. 2016, smo devetošolci OŠ Divača preživeli enkraten dan, v katerem smo odkrivali dogodke iz druge svetovne vojne in prečudovite kotičke narave. Ko preberete ta članek, vam bo žal, da niste bili z nami, saj sta bila dobro vzdušje in veselje naša glavna sopotnika.

Naš prvi postanek je bil v Lokvi, oziroma natančneje v Vojaškem muzeju Tabor Lokev. Tam nas je pričakal lastnik največje zasebne zbirke predmetov s posebno zgodovinsko vrednostjo, Srečko Rože, s svojo soprogo. Skupaj sta nam razkazala orožje, uniforme, plinske maske in še veliko drugih predmetov, ki so povezani z vojno na slovenskem ozemlju. Gospod Srečko Rože nas je navdušil, saj je prava zakladnica znanja. Ni le zbiratelj predmetov in zgodb temveč tudi izjemen domoljub. Kot zanimivost naj povem, da so bili pozneje, istega dne, na ogledu tudi vsi evropski vojaški atašeji.

Naša naslednja postaja je bila dolina Glinščice na italijanski strani. Za izhodišče naše poti smo si izbrali vas Jezero, od koder smo uživali v prekrasnem pogledu na kanjon reke Glinščice in Tržaški zaliv. Na razgledni ploščadi smo pomalicali in nato pot nadaljevali po opuščeni železniški progi Trst-Kozina, ki je danes spremenjena v kolesarsko-sprehajalno pot. Ta nas je vodila pod strmimi kraškimi stenami in skozi številne železniške predore. S ceste smo se nato spustili do vasice Botač, kjer smo se prvič srečali z reko Glinščico in si ogledali ostanke vodnega mlina. Pot smo nadaljevali po desnem bregu reke in prav kmalu se je pred nami odprl prekrasen razgled na 40 metrski slap. In že je napočil čas za našo glavno atrakcijo-čofotanje po vodi. Dekleta smo bila najbolj pogumna in prva namočila noge v vodo, fantje pa so nam kmalu sledili. Ni ostalo le pri tem, pljuskanje z vodo, pa čeprav ne nalašč, je namreč nepogrešljivo. Pljuski so nekoga zadeli, ta je vrnil s še večjo močjo in po nesreči zadel še nekoga in verižna reakcija je stekla. Celo učiteljice niso ostale suhe. Ko smo se vsaj za silo posušili, smo pot nadaljevali do Boljunca, kjer smo si privoščili sladoled.

Vsi učenci in učitelji smo na izletu po slikoviti dolini reke Glinščice in ogledu Vojaškega muzeja neizmerno uživali in poglobili naše znanje družboslovja in naravoslovja. Ta slikoviti izlet priporočamo tudi mlajšim generacijam. Ne bo vam žal, verjemite mi!

Neža Škamperle, 9. b

[wzslider]

(Skupno 102 obiskov, današnjih obiskov 1)
 
 
 

Deli